O transpersonalni psihoterapiji

Transpersonalna psihoterapija je veja psihoterapije, ki človeka obravnava celostno, t.j. ne le kot fiziološko, psihološko in družbeno, temveč tudi kot duhovno bitje, za katerega ravnovesje in psihološko zdravje je pomembno upoštevanje arhetipske ravni obstoja, kjer lahko mobiliziramo zdravilne energije, ki se nahajajo onkraj klasične materialne paradigme.

Transpersonalna psihologija, in iz nje razvijajoči se psihoterapevtski pristop, je začela nastajati v 60ih letih v ZDA, leta 1969 je začela izhajati mednarodna revija Journal for Transpersonal Psychology (JTP), leta 1971 pa je bil ustanovljena Association for Transpersonal Psychology (ATP).

Transpersonalna psihologija raziskuje in proučuje nadosebnostna stanja zavesti, ki so jih njene predhodnice – vedenjske šole, psihoanaliza in humanistične šole – izpustile iz svojega kurikuluma. Zato jo imenujemo tudi 4. šola psihologije.

Čeprav je transpersonalna psihoterapija ena mlajših psihoterapevtskih smeri je pomembno vedeti, da so njene korenine stare in segajo v postulat večne filozofije Vhoda, ki nas uči da je poleg materialne, pomembna tudi širša bivanjska razsežnost, kjer obstaja globoka povezanost z Vsem.

Glavni predstavniki te veje, kot so C. Jung, A. Maslow, A. Sutich, S. Grof, R. Assagioli, A. Koestler, I. Progoff, S. Margulies, M. Vich, J. Fadiman., so s svojim delom pomembno vplivali na poglobljeno razumevanje človeške psihe, ki poleg biografskega zdaj  vključuje tudi perinatalni in transpersonalni nivo zavesti.

Transpersonalni psihoterapevt je vešč dela s klienti po sodobnih psihodinamskih konceptih, hkrati pa v svoje delo vnaša znanja in izkušnje iz tradicionalnih duhovnih šol ter drugih starodavnih tradicij zdravljenja psihe in duha. Transpersonalni psihoterapevt verjame, da je pacient sposoben premostiti boleče osebnostne simptome s katerimi pride v terapevtsko obravnavo in se odpreti bolj smiselnemu odnosu do človeškega eksistencialnega trpljenja, se preneha identificirati z ranjeno ego zavestjo ter prične razvijati svoje potenciale za bolje integrirano in zadovoljno življenje. Terapevtovo poglobljeno razumevanje arhetipskih vsebin in prakticiranje lastne duhovne izkušnje sta pri tem pomembna dejavnika

Krovno Evropsko združenje transpersonalnih psihoterapevtov European Transpersonal Association  (EUROTAS) zaenkrat obsega 26 držav članic, ki enkrat na leto organizirajo kongres. V Angliji sta Ian Gordon-Brown in Barbara Somers 1973 ustanovila Centre for Transpersonal Psychology (CTP) in s svojimi sodelavci postopoma začela izvajati študij psihoterapije, ki je leta 1997 postal akreditiran s strani Britanske zveze za psihoterapijo (UKCP). Akreditirani akademski programi trenutno potekajo še na California Institute of Integral Studies, Naropa University in Sofia University.

Več o transpersonalni psihoterapiji lahko izveste v člankih in v zgoraj objavljenem dokumentarnem filmu Znanost duše: Zgodba transpersonalne psihologije.